BOG ZGODBE
Vsaka zgodba ima svojega boga. Vsaka. Tudi najslabša. Jaz sem bog v tej zgodbi. Moje besede so prišle do vas že na začetku tega pripovedovanja. Kar je telesnega pri živih bitjih, se najdlje po smrti ohrani prav v besedah. Torej, to so samo moje besede. Mene že zdavnaj ni več med živimi. Živel sem v Atenah pred približno 2000 leti. Bil sem pogan in sodnik, postal pa sem kristjan in pisatelj. Imenovali so me Aeropagit, potem pa še Psevdoaeropagit. Ne vem, kako sem umrl. Tega se mrtvi ne spomnijo. Sem pa pozneje slišal od živih, kakšen je bil moj konec. To, da sem bil pisatelj, nima nič opraviti s to zgodbo. Ne pišem je jaz. Jaz se vselim vanjo, ali bolje, šel bom skoznjo, da nekaj opravim.
V zgodbo me je namreč nekdo priklical. Neka ženska, obupana zaradi ljubezni, ki je začela bolehati v njenem človeku. Iskala je pomoč, in jaz sem tu. Vsak večer, ko sirene oznanijo zračno nevarnost, stojim na kalemekdanskem sprehajališču v svojem plašču iz kozje dlake in opazujem njo in njenega ljubimca v njuni jedilnici. Moti se, če misli, da me je priklicala s svojimi uroki, z mističnimi besedami in s čaranjem, s pomočjo časopisnih oglasov. Ni bilo tako. Imela je moč nekoga priklicati zato, ker si je neizmerno želela pomoči. A prav mene je doklicala zato, ker se imenuje enako kot jaz. Zato sem se ji lahko odzval in zato sem zdaj v tej zgodbi. Poskušam jima pomagati.
Vendar, ko me je skušala priklicati, je storila nekaj narobe. In zdaj, ob njegovi, je zbolela še njena ljubezen. Zato bom v njegove sanje poslal malo svojih, ohlajenih, dvajset stoletij starih sanj. Morda se bo njeno ime očistilo njegovega imena, kajti to je edini način, da se bolna ljubezen ozdravi in izleči. Ljubezen trpi, ker se imeni ljubimcev vzajemno borita za prevlado. Potrebno ju je očistiti drug od drugega. To sta dva zvoka, ki se med seboj izničujeta. En zvok je treba sprati z drugega. Če hočeš ljubezen, moraš očistiti svoje ime imena tistega, ki ga imaš rad. Kdor to naredi, bo rešil ljubezen. Njemu, Minotaju, ne bo lahko.
Minotaj je rojen v znamenju bika (Taurus), to pa je, kakor danes pravite, drugo zodiakalno znamenje in ustreza drugemu pomladnemu mesecu. Sonce gre skozi to znamenje med 21. aprilom in 21. majem. Luna je v tem znamenju egzaltirana, vladar je tu Venera. Bik je zemeljsko, žensko, pasivno in fiksno znamenje. Njegovo ozvezdje je na severnem nebu. Če želi rešiti svojo ljubezen, bo moral Minotaj moško naravo svoje drage očistiti svoje ženske narave in rešiti jo bo moral groze svoje zle zvezde Algola. Sporočilo tega znamenja je jasno: "Mir vsem, razglašam, ko govorim, miru pa v sebi nimam. Kot kakšna ptica, zaprta v sobi, tako se je duša vznemirila in skalila v meni; in tvoja duša je kot presušena zemlja, le s solzami gasiš svojo žejo."
Da bi jima lahko pomagal, bom v njegovih sanjah zamešal njuna imena (kakor sta sama to v življenju storila) in mu dal priložnost, da očisti njeno ime svojega. Da ne bi on, ki je brez strasti, tudi njenega imena ne okužil s svojim. Mogoče bo takrat slišal to, svojčas tako ljubljeno ime, namesto svojega, tistega, ki mu kar naprej doni v ušesih, kakor doni vsakemu smrtniku. Da bo znal odstraniti znano, da bi se mu prikazalo neznano; se pravi, Resnica ali Ljubezen. Takoj ko jo bo ogovoril po imenu, bo zbudil svojo ljubezen. Ogovoriti nekoga po imenu, pomeni, prebuditi…
Poglejte, pred sabo imate, kaj sem mu poslal v sen in kaj on o teh sanjah beleži:
// Promena pisma / Projekat Rastko / Književnost / Milorad Pavić / Bik in tehtnica //
